Izvedba kolokvijev:

• Kolokviji se lahko izvajajo skladno z učnim načrtom na računskem ali teoretičnem delu predmeta. Kolokviji se izvedejo med semestrom ob terminu in načinu, ki se dogovori med predavanji.
• H kolokviju lahko pristopijo zgolj študenti redno vpisani v tisti letnik študija v katerem se izvaja predmet.
• Pozitivno opravljen kolokvij (oz. dva) velja na na vseh izpitnih rokih znotraj enega koledarskega leta. Primer:
  • kolokviji izvedeni jeseni veljajo na izpitnih rokih v zimskem, pomladanskem in poletnem izpitnem obdobju istega šolskega leta.
  • kolokviji izvedeni pomladi pa veljajo na izpitnih rokih pomladanskem in poletnem izpitnem obdobju istega šolskega leta ter na zimskem izpitnem obdobju naslednjega šolskega leta
• Če študent izpita ne opravi, mu kolokvij še vedno velja v naslednjih izpitnih rokih. Primer:
  • kolokvij pri računskem delu predmeta je bil izveden jeseni. Študent je na zimskem izpitnem obdobju kolokvij uveljavljal in opravljaj zgolj teoretični del izpita, vendar izpita ni opravil. V tem primeru lahko študent v pomladanskem izpitnem obdobju ponovno uveljavlja kolokvij.
• Če želi lahko študent navkljub pozitivno opravljenem kolokviju na izpitu opravlja tisti del predmeta ponovno. V tem primeru se za končno oceno upošteva ocena, ki jo je pridobil na izpitu (in ne tista, ki jo je pridobil s kolokvijem). Primer:
  • Študent je računski del predmeta opravil z oceno 8. Na izpitu je ponovno opravljal računski del predmeta in ga opravil z oceno 6. V končno oceno se šteje ocena 6 za računski del.

Izvedba seminarskih oz. projektnih nalog

• Pri predmetih pri katerih učni načrt zahteva izdelavo seminarske ali projektne naloge je potrebno:
  • nalogo izdelati znotraj študijskega leta v roku, ki se dogovori na predavanjih oz. vajah
  • nalogo predstaviti oz. zagovarjati ob terminih, ki se dogovorijo na predavanjih oz. vajah, ter s tem pridobiti oceno
• Pozitivna ocena seminarske oz. projektne naloge je pogoj za pristop k izpitu.
• V naslednjem študijskem letu se vsebina seminarskih oz. projektnih nalog spremeni, zato ni mogoče zagovorajati oz. predstaviti izdelka iz prejšnjih let. Primer:
  • Študent je bil vpisan v 1 letnik študija in ni uspel izdelati seminarske naloge in zato ni opravil izpita. V naslednjem študijskem letu je kljub temu napredoval v 2 letnik. V tem primeru mora izdelati seminarsko nalogo z novo temo, ki je določena med predavanji za 1 letnik v novem študijskem letu. O novi temi se lahko pozanima med govorilnimi urami profesorja oz. asistenta.

Izvedba izpita pri predmetih, ki imajo računski in teoretični del:

• Izpit traja 120 minut in se izvede na termin in način (v živo ali na daljavo), kot je določeno v sistemu AIPS.
• Izpit se izvaja pisno.
• Prvih 75 minut se rešujejo raćunske naloge. Študent na izpitu potrebuje pisalo, kalkulator, strojniški priročnik in nepopisane pole z enačbami, ki ji predhodno določi asistent. Ostala literatura in rešene naloge niso dovoljene.
• Zadnjih 45 minut se odgovarja na teoretična vprašanja. Literatura ni dovoljena.
• Rezutlati izpita so objavljeni na spetni strani http://iepoi.fs.um.si/sl/p/jure-ravnik/rezultati-izpitov-in-kolokvijev
• Hkrati je obljavljen tudi termin za vpogled v izpitne pole.
• Po končanih vplogledih in morebitnih popravkih je končna ocena vpisana v sistem AIPS.

Izvedba izpita pri predmetih, ki imajo samo teoretični del (praktični del je bil predhodno opravljen s zagovorom seminarske oz. projektne naloge)

• Pristop k izpitu je omogočen zgolj študentom, ki so predhodno uspešno zagovorili seminarsko oz. projektno nalogo.
• Izpit traja 60 minut in se izvede na termin in način (v živo ali na daljavo), kot je določeno v sistemu AIPS.
• Izpit se izvaja pisno.
• Literatura ni dovoljena.
• Rezutlati izpita so objavljeni na spetni strani http://iepoi.fs.um.si/sl/p/jure-ravnik/rezultati-izpitov-in-kolokvijev
• Hkrati je obljavljen tudi termin za vpogled v izpitne pole.
• Po končanih vplogledih in morebitnih popravkih je končna ocena vpisana v sistem AIPS.

Izvedba komisijskih izpitov

• Študenti, ki opravljajo komisijski izpit na enak način kot vsi ostali študenti (glej zapis zgoraj).
• Po vpogledu se komisija sestane in izpitne naloge pregleda ter določi oceno, ki je nato vpisana v AIPS.

Izpitni red pri mojih predmetih je naslednji:

• Izbrana poglavja iz mehanike (Učni načrt)
  • Na pisnem delu izpita se 90 minut rešujejo naloge. Izpit poteka na datum in uro, ki je objavljena na AIPSu. Študent na izpitu potrebuje pisalo, kalkulator, strojniški priročnik in nepopisane pole z enačbami, ki ji predhodno določi asistent. Ostala literatura in rešene naloge niso dovoljene.
  • Ustni del izpita poteka nekaj dni (praviloma 2-3)  po pisnem delu. Datum, ura in kraj izpita so teden dni pred izpitnim rokom objavljena na oglasni deski fakultete. Literatura na ustnem delu izpita ni dovoljena.
• Prenosni pojavi (Učni načrt)
  • Na praktičnem delu izpita se 90 minut pisno rešujejo naloge. Izpit poteka na datum in uro, ki je objavljena na AIPSu. Študent na izpitu potrebuje pisalo, kalkulator, strojniški priročnik, tabele in nepopisane pole z enačbami, ki ji predhodno določi asistent. Ostala literatura in rešene naloge niso dovoljene.
  • Na teoretičnem delu izpita se 45 minut pisno odgovarja na teoretična vprašanja. Teoretični del izpita poteka nekaj dni (praviloma 2-3)  po pisnem delu. Datum, ura in kraj izpita so teden dni pred izpitnim rokom objavljena na oglasni deski fakultete. Literatura na teoretičnem delu izpita ni dovoljena.
• Prenosni pojavi v okolju (Učni načrt)
  • Domače naloge pred izpitnim rokom pregleda in oceni asistent. Ocenjene domače naloge so pogoj za pristop k izpitu.
  • Študent seminarsko nalogo izdela in predstavi pred izpitnim rokom. Ocenjena seminarska naloga je pogoj za pristop k izpitu.
  • Na praktičnem delu izpita se 90 minut pisno rešujejo naloge. Izpit poteka na datum in uro, ki je objavljena na AIPSu. Študent na izpitu potrebuje pisalo, kalkulator, strojniški priročnik, tabele in nepopisane pole z enačbami, ki ji predhodno določi asistent. Ostala literatura in rešene naloge niso dovoljene.
  • Na teoretičnem delu izpita se 45 minut pisno odgovarja na teoretična vprašanja. Teoretični del izpita poteka nekaj dni (praviloma 2-3)  po pisnem delu. Datum, ura in kraj izpita so teden dni pred izpitnim rokom objavljena na oglasni deski fakultete. Literatura na teoretičnem delu izpita ni dovoljena.
• Prenos snovi (Učni načrt)
  • Domače naloge pred izpitnim rokom pregleda in oceni asistent.
  • K praktičnem delu izpita lahko pristopijo študenti, ki imajo pozitivno ocenjene domače naloge. Na praktičnem delu izpita se 90 minut pisno rešujejo naloge. Izpit poteka na datum in uro, ki je objavljena na AIPSu. Študent na izpitu potrebuje pisalo, kalkulator, strojniški priročnik, tabele in nepopisane pole z enačbami, ki ji predhodno določi asistent. Ostala literatura in rešene naloge niso dovoljene.
  • K teoretičnem delu izpita lahko pristopijo študenti, ki imajo pozitivno ocenjen praktični del izpita. Na teoretičnem delu izpita se 45 minut pisno odgovarja na teoretična vprašanja. Teoretični del izpita poteka nekaj dni (praviloma 2-3)  po pisnem delu. Datum, ura in kraj izpita so teden dni pred izpitnim rokom objavljena na oglasni deski fakultete. Literatura na teoretičnem delu izpita ni dovoljena.
• Numerične metode in računalniške simulacije (Učni načrt)
  • Izpitni red je objavljen na portalu estudij.
• Osnove okoljskega modeliranja in simulacij (Učni načrt)
  • Študent laboratorijske vaje zagovarja pri asistentu. Ocenjene laboratorijske vaje so pogoj za pristop k pisnem izpitu.
  • Na pisnem delu izpita se 90 minut pisno rešujejo naloge in odgovarjajo teoretična vprašanja. Izpit poteka na datum in uro, ki je objavljena na AIPSu. Študent na izpitu potrebuje pisalo in kalkulator. Ostala literatura in rešene naloge niso dovoljene.
• Modeliranje in simulacije okoljskih sistemov (Učni načrt)
  • Študent laboratorijske vaje zagovarja pri asistentu. Ocenjene laboratorijske vaje so pogoj za pristop k ustnem izpitu.
  • Ustni del izpita poteka na datum in uro, ki je objavljena na AIPSu. Literatura na ustnem delu izpita ni dovoljena.